[GLAVA 36] O MOLČANII NA TRAPEZE. MNOGU ŽE OPASSTVU PODOBAET BYTI, EŽE NE PROGLAGOLATI NIKOMUŽE NA TRAPEZE OTNJUD KAKOVOLIBO SLOVO, KROME STIHA I ČTENIJA: EGDA ŽE NUŽDY VREMJA PRIKLJUČITSJA, NASTOJATELJU DOLŽNO EST' PROGLAGOLATI EDINOMU TOČIJU, ILI SLUŽAŠ'EMU TRAPEZE, NO SO Š'ADENIEM I BLAGOGOVENIEM. O SOČIVE ŽE I OVOŠ'II. SICE DOSTOIT BYTI PO USTAVU VELIKIH MONASTYREJ: BOB, SOČEVICA, GOROH, EGDA SUT' OBVARENA, PO EDINOJ POLNOJ MISKE KOEMUŽDO OT BRATIJ, PO RAVNU. JAKOŽE UBO I OT ODEŽDY: OVA UBO SUT' PRIOBRETNA, OVA ŽE SKUPEJŠA: JAKOŽE REČE I VELIKIJ VASILIJ: JAŽE UDOB' PRIOBRETAEMAJA, I NUŽNUJU POTREBU ISPOLNJAJUŠ'AJA, PODOBAET IZBIRATI PROTIVU VREMENE. NA SUHOJADENII ŽE STAFIDY VINOGRAD SUHIJ, I MASLICY, I JAGODY VINNYJA SUHI, REKŠE EDINO KOEŽDO NA KIJŽDO DEN': MASLIC UBO ČAŠICU POLNU PITIJU: STAFID ŽE RAVNU: OREHOV 6: SMOKVEJ 8 SREDNIH: MALYJA UBO, I VELIKIJA RAZNSTVUJUT. TAKO UBO DOSTOIT I OT PROČIH OVOŠ'EH PODOBNYH SIM: JAKOŽE VYŠE REHOM, OT PRJAŽENYH SOČIVEH. SIJA ŽE VSJA, I VARENA ŽE I SUROVA, EGDA ŽE SUT' SUHA, TAKOŽE PODOBNO EST'. EGDA ŽE VREMJA IMAT' ZELENA, I PIŠ'A I MERA RAZNSTVUET. OT ZELEJ ŽE JAKOŽE EST', PODOBNO I VARENA I SUROVA, I EŠ'E ŽE I KVAŠENA, REKOMYJA ARMEA I KOMBOSTA: FAVO SLANO, I REPA SO UKSUSOM, I PROČAJA PODOBNAJA SIM UGOTOVLENA, I PODOBAJUŠ'AJA V POSTNYJA DNI, I NUŽNUJU POTREBU ISPOLNJAJUŠ'AJA. SICE UBO OKORMLJAEMI BOŽIEJU BLAGODATIJU, LIHOIMSTVA SVOBODIMSJA, JAKOŽE NEKIJ OT SVJATYH GLAGOLET: JAKO LIHOIMENIE EST' SIE, EŽE IZLIŠNEE I PAČE POTREBY. OTONUDUŽE I APOSTOL, JAŽE OT BOŽIJA CARSTVIJA NAS OTLUČAJUŠ'AJA IZSČITAJA, I SIJU STRAST' KO INEM, GLAGOLET: JAKO LIHOIMCY CARSTVIJA BOŽIJA NE NASLEDJAT. A EŽE LIŠŠE STJAŽEVATI, O VSJAKOJ VEŠ'I PRIEMLETSJA. SIJA ŽE VSJA OBŠ'EŽITEL'NII ČINI PREDAŠA. SOKOJADENIJA ŽE I SUHOJADENIJA MERU VSEM OPASNO POVELEŠA: I POZNAVANIE RAVNOSTI, I PROZJABAJUŠ'IH SOBLAZN, I PROČIH VIN, K HOTJAŠ'IM SO MNOŽAJŠIMI ŽITI, SEGO RADI UBO AŠ'E I KOGDA NEST' MASLA, I PRILUČITSJA INO ČTO TVORITI, V POTREBU PO NUŽDI. AŠ'E LI PRILUČAEM NI SEGO NEST', NE DOSTOIT PEŠ'ISJA O SEM. V SUBBOTU, JAKOŽE I PREDVARIVŠE MNOŽICEJU REHOM, V NAČALE 5-GO ČASA PODOBAET POSTAVLJATI TRAPEZU, I JASTI DVA JADENIJA, JAKOŽE VYŠE REHOM: KROME ŽE SIH, AŠ'E POSLET BOG ČTOLIBO, PODOBAET JASTI VSJA JAŽE SUT', VO SLAVU BOŽIJU. NE DOSTOIT ŽE PEŠ'ISJA, JAKOŽE BOŽESTVENNII OTCY PREDAŠA. I SAM GOSPOD' GLAGOLET: JAKO NE PECYTESJA ČTO JASTE, I PROČAJA. I APOSTOL IZLIŠNJAJA POPEČENIJA OTSECAJA, REČE: IMUŠ'E ŽE PIŠ'U I ODEJANIE, SIMI DOVOL'NI BUDEM. TAKOŽDE I V NEDELJU, V 3-J ČAS, REKŠE, NA KONCE EGO LEPO EST' POSTAVLJATI TRAPEZU, I JASTI DVA VARENIJA: AŠ'E LI POSLET HRISTOS, I INO ČTO NE SLAGAJUŠ'EESJA OBOEMU JASTIJU, PODOBAET JASTI I TRETIE, JAKOŽE PREDREKOHOM, PO NUŽDI. NE DOSTOIT ŽE PRIIMATI SE VO USTAV, NO PO SLUČAJU AŠ'E BUDET: JASTI ŽE V SUBBOTU, I VEČER, PODOBNE ŽE I V NEDELJU, I V PRAZDNIKI, V NIHŽE ČTOLIBO ZABAVLENIE SKORAGO VKUŠENIJA NE BUDET, NA KOTORYJŽDO JAKO PODOBNO EST'. TAKOŽDE I O VINE, JAKOŽE PREDREKOHOM, BYVATI DOLŽNO EST'. V VELIKIJA ŽE PRAZDNIKI, SIREČ' HRISTOVY, I BOGORODIČNY, I PREDTEČEVY, ROŽDESTVO I USEKNOVENIE: I EŠ'E K SIM SVJATYH APOSTOL PETRA I PAVLA, V KAKOV LIBO DEN' PRILUČITSJA, V PONEDEL'NIK, ILI SREDU, ILI PJATOK, SICE TVORITI PODOBAET: V HRISTOVY UBO I V BOGORODIČNYJA, JAKO V DEN' NEDEL'NYJ, KROME TOČIJU SVJATYJA 40-CY: PODOBNE ŽE I PREDTEČEVY, I REČENNYH SVJATYH APOSTOL. V SREDNIJA ŽE PRAZDNIKI, V 6-J ČAS PODOBAET POSTAVLJATI TRAPEZU I VEČERJU: O SNEDI ŽE, JAKOŽE I V PROČIH DNEH. AŠ'E LI SLUČITSJA V DEN' POSTEN SUHO JASTI DOSTOIT NA OBEDE. AŠ'E LI I VARENIE PODOBAET, BEZ USLAŽDENIJA DA BYVAET, AŠ'E UGODNO EST' BOGU: ILI MNOŽICEJU I SO USLAŽDENIEM, EGDA NE ZRITSJA BEDA DUŠI. V MALYJA ŽE PRAZDNIKI, V 9-J ČAS PODOBAET JASTI, JAKOŽE UGODNO BOGU DA BYVAET, JAKOŽE I V PROČIJA DNI, EDINOJU ŽE DNEM. AŠ'E LI PODOBAET I V MALYJA PRAZDNIKI, VARENIE BEZ ELEA DA BYVAET, AŠ'E UGODNO EST' BOGU, ILI S ELEEM, EGDA BEDA DUŠEVNAJA NE ZRITSJA. SIE ŽE RAZSUŽDENIE SNEDI PRAZDNIČNOJ IZVESTVOVANOE, PO SMOTRENIJU BYST' VSJAKO SVJATYH OTEC SIJA PREDAVŠIH: IŽE UBO OT OTEC VOOBRAŽENNYJA PRAZDNIKI, SO OPASSTVOM, I SO STRAHOM ŽE I RAZUMOM BOŽIIM, V SNEDEH PROHODITI DOSTOIT, I V SAMYH TEH PROSTYH DNEH, MNOŽAE ŽE PAČE V POSTNYH: NA MNOGIH BO MESTEH VZAKONENNYH BOŽESTVENNYH PISANIJAH OBRETAJUTSJA OTLUČENY SNEDI V PRAZDNIKAH, I PREMENENY. NO JAKOŽE I V STARČESTVEH GLAGOLET: JAKO PRAZDNIK NE VINOPITIEM SMOTRJAJ SOTVORJATI, NO OBNOVLENIEM UMA, I DUŠEVNOJU ČISTOTOJU, OB'JADAJAJSJA ŽE I OPIVAJAJSJA PROGNEVLJAET PAČE PREDNAČAL'STVUJUŠ'AGO TORŽESTVO.